Veleposlaništvo RS Skopje /Gospodarstvo /Slovenija /

Osnovne gospodarske informacije o Sloveniji

Odkar je Slovenija 1. maja 2004 postala članica Evropske unije, 1. januarja 2007 prevzela evro in 1. junija 2010 vstopila v OECD, se je povečala njena mednarodna konkurenčnost. Danes sodi med najuspešnejše države v svetovnem merilu.

Strateške prednosti

 

Za Slovenijo so značilne štiri strateške prednosti, ki ji omogočajo, da se učinkovito prilagaja neprestano spreminjajočemu se mednarodnemu okolju: Geostrateška logistična lega: Slovenija ni le geografsko  stičišče slovanskega, germanskega, romanskega in ugrofinskega sveta, ampak s sosednjimi državami vzdržuje dobre sosedske odnose in je vir stabilnosti v regiji, ki jo povezuje kultura in zgodovina. Iz države je enostaven dostop do trgov vzhodne (200 mio) in jugovzhodne (20 mio prebivalcev) Evrope, Slovenci pa so znani po odličnem znanju tujih jezikov in poznavanju kultur. Industrijska središča severne Italije in južne Nemčije so v rangu 500 km. Skozi državo tečejo panevropski koridor X, sredozemski TEN-T koridor in koridor Vzhodno-Jadransko morje. Kvalificirana delovna sila: Slovenci so znani po poznavanju tehnologije in avtomobilizma, kar je rezultat dolge industrijske tradicije. Za gospodarstvo so značilne inovacije, delovna morala in zvestoba podjetjem. 22 % zaposlenih ima univerzitetno, 57 % pa magistrsko ali doktorsko izobrazbo. Prevladujejo odlično znanje jezikov in IKT veščine.

Visoka stopnja digitalizacije: visoka uvrstitev na različnih indeksih in prejeti naslovi potrjujejo, da je Slovenija sodobna in digitalizirana država, usmerjena v trajnostni razvoj. Najpomembnejše uvrstitve:

Georgetown Institut za ženske, mir in varnost, Indeks žensk, miru in varnosti 2019: 4. Mesto

Numbeo, Indeks kakovosti življenja 2018 – 19. Mesto

Evropska komisija, Indeks digitalnega gospodarstva in znanosti 2018: 16. Mesto

Institut za gospodarstvo in mir, Globalni mirovni indeks 2018: 11. Mesto

Fundacija Bertelsmann, Globalni indeks odgovornosti 2018: 12. Mesto

Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016

Slovenska pobuda za 20. maj, svetovni dan čebel, sprejeta pri Združenih narodih

Slovenija, Evropska gastronomska regija 2021

Dobro razvita infrastruktura: Slovenska pristanišča, letališča, avtocestni in železniški križ omogočajo enostaven dostop do države. Slovenija je po uporabi spleta nad povprečjem EU.

Gospodarstvo

Slovenija ima razmeroma majhno, toda hitro rastoče in izvozno usmerjeno gospodarstvo. Veljala je za gospodarsko najbolj razvit del nekdanje Jugoslavije, po osamosvojitvi pa se je s privatizacijo in internacionalizacijo pričelo dolgo obdobje stabilne rasti. Do svetovne recesije leta 2008 je Slovenija povprečno dosegala gospodarsko rast v višini 4,24 %. Na to trajektorijo se je vrnila v letih 2017 in 2018, ko je njen BDP zrasel za 5,0 % in 5,1 % (BDP 2018: 46,6 mrd EUR ali 22.563 EUR na prebivalca). BDP je bil v prvem četrtletju 2019 za 3,7% višji kot v prvem četrtletju 2018.

Gospodarsko rast danes ženejo predvsem zasebna potrošnja, naložbe in izvoz. Slovenija spada med tistih nekaj evropskih držav, ki konstantno izkazujejo presežek izvoza nad uvozom.

V prihodnjih letih se bo po podatkih UMAR rast nekoliko umirila: v letu 2019 naj bi znašala 3,8 %, leta 2020 pa 3,2 %. Na stabilizacijo naj bi vplivalo predvsem postopno upočasnjevanje rasti tujega povpraševanja in demografski dejavniki, ki se bodo odrazili v nižjih rasteh zaposlenosti in potrošnje gospodinjstev.

Krepitev izvoza spodbujata zlasti rast tujega povpraševanja in vse večja konkurenčnost domačih podjetij. To vodi v rast prihodkov v nekaterih segmentih tržnih storitev, zlasti v prometu, računalniških storitvah in turizmu. Opazna rast števila prihodov oziroma prenočitev tujih turistov vodi tudi v rast prihodkov v gostinstvu.

Tesno gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo dokazujejo tudi podatki blagovne menjave med državami. V prvem štirimesečju 2019 se je izvoz Slovenije v Nemčijo povišal za 4,18%, uvoz pa za 1,02% v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018.

Na trgu dela bo rast zaposlenosti v letošnjem letu (2019) še precej visoka. Brezposelnost je leta 2018 upadla na najnižjo pokrizno raven 8,3 %. Glede na zadnje podatke (april, 2019) stopnja registrirane brezposelnosti znaša 7,6%. Z naslednjim letom se bo začela postopoma umirjati, kar se povezuje zlasti z zmanjševanjem obsega razpoložljive delovne sile zaradi demografskih sprememb. Te bodo ob predvideni rasti gospodarske aktivnosti in zaposlovanja vplivale tudi na število registriranih brezposelnih, ki se bo še naprej zmanjševalo.
Rast plač se bo v letošnjem in prihodnjem letu gibala v okvirih predvidene rasti produktivnosti. Nadaljnje padanje brezposelnosti in naraščajoče omejitve podjetij pri iskanju (predvsem ustrezno usposobljenih) delavcev bodo postopoma povečevali pritisk na rast plač. V državnem sektorju se bo rast plač glede na dogovore letos in prihodnje leto povišala.
Inflacija naj bi tudi letos ostala stabilna (1,8 %), predvsem zaradi razmeroma nizkih cen surovin. V prihodnjem letu naj bi se povišala na 1,9 %, skladno s politiko ECB ciljanja inflacije tik pod 2,0 %.

Panoge

Najpomembnejša panoga v Sloveniji je avtomobilska. Proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji so od leta 2002 združeni v Avtomobilski grozd Slovenije (Automotive cluster of Slovenia ali ACS). Ta združuje okoli 60 podjetij in raziskovalnih institucij, ki neposredno zaposlujejo več kot 25.000 zaposlenih, posredno pa je od njih odvisno okoli 150.000 delovnih mest. Letno prodajo za 3,7 mrd oz. za desetino BDP blaga in storitev. Od tega prestavlja približno 80 % izvoz, ki ima v skupnem slovenskem izvozu približno 20 % delež.

Podjetja dosegajo visoke stopnje inovativnosti tudi v globalnem merilu in so člani raziskovalnih centrov SiEVA, ERTRAC ter lastniki več patentov. Največji proizvajalec je novomeški Revoz, vidnejši dobavitelji pa Akrapovič, Cimos, Hidria, Kolektor, Riko, Letrika, Iskra Mehanizmi, LTH Castings, Unior, Kovinoplastika Lož, Kolektor Liv, Hella Saturnus, Impol, Domel, Talum in Magna Steyr.  Geostrateška lega Slovenije je že zgodaj spodbudila razvoj panoge logistike in transporta.

Luka Koper je največje in neprestano rastoče slovensko pristanišče ter najbližji dostop do morja za južno Nemčijo. Potrebne kapacitete za zagotovitev vodilnega položaja Luke Koper med pristanišči v regiji, bo država zagotovila z železniškim projektom Drugi tir. Tovor iz Luke Koper poleg železniških, prevažajo tudi logistična podjetja, kot denimo Intereuropa.

Slovenske železnice (SŽ) so eden od pomembnejših železniških prevoznikov tovora in potnikov v regiji. Trenutno je v teku obsežna modernizacija infrastrukture in voznega parka, ki bo trajala do 2025. Skupna dolžina tirov znaša 1208 km, število prepeljanih potnikov je leta 2017 znašalo 13,4 mio, skupni prepeljan tovor leta 2017 pa 20,9 mio ton. Liberalizacija trga v letu 2007 je prinesla dva nova uporabnika železniške infrastrukture, do leta 2028 pa naj bi se to število povečalo na 10-15.

Kljub svoji majhnosti ima Slovenija tri mednarodna letališča: Mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Mednarodno letališče Edvarda Rusjana Maribor in Aerodrom Portorož. Ljubljansko letališče je po privatizaciji leta 2015 doživelo nov zagon z uvajanjem novih povezav in posledično rastjo števila prepeljanih potnikov.

Zelene tehnologije in recikliranje je perspektivna panoga, saj na njenem razvoju temelji prehod v krožno gospodarstvo. V Sloveniji obsega podjetja Snaga, Dinos, Gorenje Surovina in Kemis.

Panoga energije in obnovljivih virov energije je zaradi številnih naložb med hitreje rastočimi panogami v državi. Po izgradnji VI. bloka termoelektrarne v Šoštanju in verige hidroelektrarn na spodnji Savi, se je leta 2013 začela še gradnja desetih hidroelektrarn na srednji Savi. Sestavljajo ga proizvajalci Holding slovenske elektrarne, GEN energija in Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Najpomembnejši slovenski trgovec z energenti in po prihodkih največje slovensko podjetje je Petrol.

V panogi IKT in nanotehnologije deluje nekaj od največjih slovenskih podjetij. Na področju telefonije, televizije in interneta delujejo Telekom, Telemach, T-2, Amis in nekatera manjša podjetja. Največji televizijski hiši sta nacionalna televizija RTV Slovenija in komercialna televizija PRO plus. Poleg tega je v pokriznih letih v panogo vstopilo precej visoko izobraženih mladih Slovencev in sprožilo njeno vidno rast. V mednarodnem okolju je najbolj vidno podjetje 3FS in podjetja, ki uporabljajo tehnologijo veriženja podatkovnih blokov (blockchain) – Viberate, Iconomi in druga.

Farmacevtska panoga je tradicionalna izvozna panoga, ki jo sestavljajo proizvajalca Krka in Lek, veletrgovski podjetji Salus in Kemofarmacija in več kot 500 drugih podjetij. Skupno ustvari okrog 2,0 mrd EUR prihodkov in 200 mio dobička.
Glede na to, da je Slovenija druga najbolj gozdnata evropska država, je razumljivo, da se je pri nas že zgodaj razvili lesnopredelovalna in pohištvena panoga. Med večja podjetja v panogi se uvrščata Lip Bled in Lesonit Ilirska Bistrica. Panoga, ki je sicer zadnjih dvajset let nazadovala, doživlja zadnja leta nov vzpon predvsem zaradi dejstva, da ostaja les ključni material nizkoogljične družbe prihodnosti.

Kemična panoga je v zadnjih letih v razcvetu predvsem zaradi uspešnega poslovanja Cinkarne Celje. Večji podjetji v panogi sta še Helios in Jub.  Turistična panoga je v zadnjih dvajsetih letih neprestano rastla. To je omogočilo trženje pod blagovno znamko I feel Slovenia, prenova Ljubljane in drugih večjih turističnih središč ter rast kulinarične ponudbe in prenočitvenih kapacitet. V letu 2018 je Slovenija zabeležila rekordnih 15,7 mio prenočitev (2007: 8 mio), s turizmom pa je bilo povezanih 12 % izvora BDP in predstavlja 12,8% delovnih mest, kar je nad evropskim povprečjem. Glavne naravne znamenitosti so Blejsko jezero, Postojnska jama, Posočje, Triglavski narodni park, Kamniško-Savinjske Alpe. kulturnozgodovinske pa Ljubljana, Piran, Portorož, Ptuj, Lipica in Arboretum Volčji potok. V Ljubljani in Portorožu je razvit kongresni turizem, na vzhodu Slovenije zdraviliški (Rogaška Slatina), na severozahodu gorski (zimski športi, alpinizem, pohodništvo, kolesarjenje), na jugozahodu pa obmorski in rečni turizem (poletni ter vodni športi). Kulinarično je Slovenija najbolj znana po vinu in se deli na tri vinorodne dežele: Primorsko, Posavje in Podravje. Najbolj kakovostna vina prihajajo iz vinorodnega okoliša Goriška Brda in iz vinorodnega podokoliša Jeruzalemsko-ormoške gorice iz vinskih kleti Movia, Simčič in Puklavec. Najbolj prepoznavna slovenska restavracija je kobariška Hiša Franko, v kateri kuha Ana Roš, najboljša kuharica na svetu leta 2017 po mnenju britanske revije Restaurant. Leta 2019 pa se je Ana Roš s svojo restavracija zavihtela na 38. mesto lestvice najboljših restavracij na svetu.

Konec leta 2016 se je okoli 400 podjetij in 100 institucij znanja povezalo v osem strateških razvojno-investicijskih partnerstev: Pametna mesta in skupnosti, Pametne stavbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje – medicina, Mobilnost in Razvoj materialov kot produktov. V partnerstvih družbe in institucije sodelujejo skozi usklajevanje raziskovanja in razvoja, souporabo zmogljivosti, razvoj človeških virov, izmenjavo znanj in izkušenj, mreženje ter skupno zastopanje interesov v tujini.