Veleposlaništvo RS Skopje /Konzularne zadeve /Državljani Republike Slovenije in potomci slovenskega rodu /Državljanstvo Republike Slovenije (zaprosilo, priglasitev, odpust) /

PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA PO RODU

 V Republiki Sloveniji je v veljavi načelo krvne zveze, to je pridobitve državljanstva po rodu, kar pomeni, da otrok sledi v  državljanstvu svojim staršem, ne glede na kraj rojstva. Zakon o državljanstvu Republike loči več vrst pridobitve državljanstva po rodu:

1. Avtomatična pridobitev slovenskega državljanstva;

2. Pridobitev slovenskega državljanstva s priglasitvijo;

3. Pridobitev slovenskega državljanstva s posvojitvijo.

Po rodu pridobi oseba ob rojstvu avtomatično državljanstvo Republike Slovenije, če je rojena na območju Slovenije in je vsaj eden od staršev v času otrokovega rojstva državljan Republike Slovenije. Če je otrok rojen v tujini in je v času njegovega rojstva vsaj eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pridobi državljanstvo Republike Slovenije le na podlagi priglasitve v slovensko državljanstvo. Pri posvojitvi posvojenec pridobi slovensko državljanstvo s samo posvojitvijo pod enakimi pogoji, ki veljajo za pridobitev državljanstva po rodu.

 1. Avtomatična pridobitev slovenskega državljanstva

Ob rojstvu pridobi otrok avtomatično slovensko državljanstvo v naslednjih primerih:

- če sta ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije;

- če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, otrok pa je rojen v Republiki Sloveniji;

- če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznan ali je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini.

Če je otrok rojen v Sloveniji, se postopek evidentiranja državljanstva izvede po uradni dolžnosti.

Če je otrok rojen v tujini, se postopek evidentiranja državljanstva izvede po uradni dolžnosti samo v primeru, če je z državo otrokovega rojstva sklenjen dogovor o medsebojnem obveščanju o rojstvih državljanov druge države pogodbenice na njenem ozemlju. Če take konvencije ni oziroma je država ne izvaja, se državljanstvo otroka evidentira na zahtevo staršev. Rok za vložitev take zahteve ni določen.

 2. Pridobitev slovenskega državljanstva s priglasitvijo

Otroka priglasijo starši do dopolnjenega 18. leta starosti

Če je otrok rojen v tujini in je ob njegovem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je tuj državljan, lahko pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije le, če ga starši priglasijo v slovensko državljanstvo. Straši morajo otroka priglasiti v slovensko državljanstvo do dopolnjenega 18. leta starosti.

V tem primeru pridobitve državljanstva po rodu otrok ne pridobi avtomatično slovenskega državljanstva z rojstvom, ampak je za to potrebna posebna izjava volje tistega starša, ki je ob otrokovem rojstvu slovenski državljan. Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

Oseba se priglasi sama med 18. in 36. letom starosti

Polnoletna oseba, ki je bila rojena v tujini in je bil ob njenem rojstvu samo eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je bil tuj državljan, pa je starši do 18. leta niso priglasili v slovensko državljanstvo, lahko pridobi po rodu državljanstvo Republike Slovenije, če do izpolnjenega 36. leta starosti poda izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije. Izjava o priglasitvi se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

 3. Pridobitev slovenskega državljanstva s posvojitvijo

Tudi posvojeni otrok (tujec) pridobi slovensko državljanstvo po rodu bodisi avtomatično ali s priglasitvijo, če je vsaj eden od posvojiteljev državljan Republike Slovenije in če se po predpisih države, katere državljan je posvojenec, s posvojitvijo vzpostavi med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je razmerje med starši in otroki (popolna posvojitev).

  
IZREDNA NATURALIZACIJA

 Poleg redne naturalizacije obstaja tudi izredna naturalizacija, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva v primeru obstoja državne koristi na določenem področju družbenega življenja, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov in predvideva enoletno dobo dejanskega življenja v Sloveniji ter omogoča pridobitev državljanstva pod lažjimi pogoji, med drugim tujcu dopušča tudi ohranitev dosedanjega državljanstva. Določba 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije omogoča sprejem v državljanstvo Republike Slovenije osebi, če njen sprejem koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živijo v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje in imajo urejen status tujca ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

- da je oseba dopolnila 18 let,
- da ima zagotovljena sredstva, ki njej in osebam, ki jih mora preživljati, zagotavljajo materialno in socialno varnost,
- da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta,
- da ji ni bila izrečena prepoved prebivanja v Republiki Sloveniji,
- da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države,
- da ima poravnane davčne obveznosti,
- da poda prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

Obstoj razlogov na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

 

Izredna naturalizacija za osebe slovenskega porekla, ki živijo izven meja Slovenije

Če je prosilec slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti ali pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki uveljavlja korist države iz nacionalnih razlogov, ni treba izpolnjevati pogoja neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi urejenega statusa tujca, pogoja zagotovljenih sredstev, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost, če niso zavezanci za plačilo davkov v Republiki Sloveniji, in tudi ne pogoja poravnanih davčnih obveznosti. Prosilec v postopku izkaže večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali da je bil odpuščen iz slovenskega državljanstva zaradi razumljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem v slovensko državljanstvo. Prosilec prošnji priloži še priporočila ustreznih organizacij, ki potrjujejo njegovo aktivno vez z Republiko Slovenijo in dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo njegovo vsaj petletno delovanje. Če je to mogoče, prosilec predloži tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njegova opredelitev za slovensko narodnost. Obstoj nacionalnih razlogov na podlagi mnenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Vloga

Osnovni pogoj za uvedbo postopka za sprejem v slovensko državljanstvo je vložitev vloge, da oseba želi pridobiti slovensko državljanstvo. S svojim podpisom na vlogi oseba potrdi, da se je za pridobitev slovenskega državljanstva odločila prostovoljno. Vloga za pridobitev državljanstva se lahko vloži na katerikoli upravni enoti, Ministrstvu za notranje zadeve oziroma diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini.

Dodatne informacije glede poteka postopka

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ima pooblastilo za odločanje o naturalizacijah tujcev, je pred odločitvijo o pridobitvi državljanstva (na podlagi 13. člena) vezano na ugotovitev Vlade Republike Slovenije, ki ima pooblastilo, da ugotovi, ali gre za obstoj nacionalnega interesa ali ne. Svojo ugotovitev sprejme Vlada RS ob upoštevanju mnenja za določeno področje pristojnega resornega organa, glede na to, na katerem področju prosilec uveljavlja državni interes. Izredna naturalizacija je mogoča le za polnoletne osebe, za katere obstaja korist države, ne pa za njihove zakonce in otroke. Za mladoletne osebe se uporablja 14. člen, za zakonce pa 12. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

PRENEHANJE DRŽAVLJANSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE

 Prenehanje državljanstva Republike Slovenije je mogoče z odpustom ali z odrekom.

1. Prenehanje državljanstva Republike Slovenije z odpustom

Državljanu Republike Slovenije preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom, če za to zaprosi in če izpolnjuje naslednje pogoje:

- da je dopolnil 18 let;
- da dejansko živi v tujini;
- da ni ovir zaradi vojaške dolžnosti;
- da je poravnal dolžne davke in druge zakonske obveznosti;
- da ima poravnane preživninske obveznosti iz zakonske zveze in iz razmerja med starši in otroki do oseb, ki živijo v Sloveniji;
- da zoper njega v Sloveniji ne teče kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, če pa je bil v Sloveniji obsojen na zapor, da je to kazen prestal;
- da ima ali da dokaže, da bo sprejet v tuje državljanstvo.

Odpust državljanstva za mladoletnega otroka

Otroku do dopolnjenega 18. leta starosti preneha državljanstvo Republike Slovenije na prošnjo obeh staršev, ki jima je državljanstvo prenehalo z odpustom, ali je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo na ta način enemu od njiju, drugi pa nima državljanstva Republike Slovenije. Če otrokovi starši živijo ločeno, otroku preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom na zahtevo tistega roditelja, pri katerem otrok živi oziroma kateremu je dodeljen v varstvo in vzgojo, in tudi sam prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije. Prav tako preneha v primeru, da je roditelj, pri katerem otrok živi, tujec. V obeh primerih je potrebno soglasje drugega roditelja. Če drugi roditelj ne soglaša z odpustom otroka iz državljanstva Republike Slovenije, otrok dobi odpust, če zaradi koristi otroka k njegovemu odpustu poda soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve. Soglasje je treba priložiti prošnji za odpust otroka iz državljanstva Republike Slovenije. Zaradi popolne posvojitve preneha državljanstvo Republike Slovenije z odpustom posvojencu, mlajšemu od 18 let, ki je državljan Republike Slovenije, če za to zaprosi posvojitelj, ki je tujec ali posvojitelj, ki prosi za odpust iz državljanstva Republike Slovenije, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena. Prošnja za odpust iz državljanstva Republike Slovenije se vloži osebno pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali na upravni enoti. Za odločanje v postopkih prenehanja državljanstva so stvarno pristojne upravne enote. Akti, izdani v postopkih prenehanja državljanstva, niso predmet revizije.

2. Prenehanje državljanstva Republike Slovenije z  odrekom

Polnoletni državljan Republike Slovenije, ki je bil rojen v tujini in tam živi, pa ima tudi tuje državljanstvo, se lahko do dopolnjenega 25. leta starosti odreče državljanstvu Republike Slovenije. Pisna izjava o odreku državljanstvu Republike Slovenije se vloži osebno pri diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini ali upravni enoti. Za storitev ni predpisanega posebnega obrazca. Za odločanje v postopkih prenehanja državljanstva so stvarno pristojne upravne enote. Akti, izdani v postopkih prenehanja državljanstva, niso predmet revizije. Če državljan Republike Slovenije izpolnjuje vse pogoje za odrek, organ, pristojen za odločanje o odreku, z odločbo ugotovi, da mu je državljanstvo Republike Slovenije prenehalo z dnem, ko je podal izjavo o odreku državljanstvu Republike